Članek obravnava slovensko politiko na Goriškem med leti 1889 in 1899. Osnovna značilnost tega obdobja je še vedno politična edinost Slovencev, čeravno je klerikalna opozicija zelo močna in seveda povzročnik razkola leta 1899, ki ima za posledico ustanovitev samostojnih strank liberalcev in klerikalcev. Srž slovenskega političnega programa je boj za enakopraven položaj Slovencev v narodnostno mešani deželi. Poleg boja za jezikovne pravice, za slovensko šolstvo in podobno, so zelo očitna prizadevanja za krepitev gospodarske moči. Rezultati dela niso skromni, saj pričenja prav tedaj Gorica postajati eno izmed pomembnih slovenskih kulturnih in gospodarskih središč. Nov politični faktor postaja v obravnavanem času socialna demokracija, ki pa resnično zaživi šele v novem stoletju. Značilnost goriških razmer tega časa so tudi slovensko-italijanski narodnostni boji.