Prispevek v prvem delu podaja kratko vsebino treh pridig, ki osvetljujejo vlogo sv. Jožefa kot univerzalnega
zavetnika Kranjske in drugih habsburških dežel. Nato obravnava češčenje in likovne upodobitve sv. Jožefa pri
ljubljanskih diskalceatih (oprema cerkve in praznične inscenacije) ter umetnostna naročila tamkajšnje, svetniku
posvečene bratovščine. Na koncu predstavi še dva ljubljanska javna spomenika in nekaj svetnikovih podob iz
drugih cerkva v mestu, v katerih pa je Jožefov kult imel le sekundarno vlogo, saj je primat pripadal diskalceatom
vse do ukinitve njihovega samostana.