Ob aktualnih razpravah o položaju Romov v Sloveniji se pogosto zanemarja pomen zgodovinskih okoliščin, ki so prispevale k oblikovanju določenih stereotipnih predstav, ki so povzročale in ohranjale obojestransko nezaupanje med večinskim prebivalstvom in Romi. Iz pristopa oblasti v preteklosti je razviden izrazito avtoritarno paternalističen pristop, ko so oblasti zahtevale ažurno spremljanje podatkov o gibanju in naselitvi Romov v posameznih občinah. Namen teh seznamov pa je bil pregon, izgon ali nasilno naseljevanje Romov na določenem mestu. To je za Rome pomenilo pregrade v medsebojnih stikih ter zapiranje v lastni svet znotraj romske skupnosti, kjer se je utrjevalo nezaupanje do kakršnih koli ukrepov oblasti. Posledično se je to nezaupanje prenašalo tudi na tiste pripadnike romske skupnosti, ki so sprejeli vrednote in način življenja večinskega naroda. Prispevek obravnava nekatere elemente pristopa k integraciji romske skupnosti iz preteklih obdobij, ki jih odsevajo zgodovinski viri in izvirni dokumenti, stari tudi večkot sto let.