Pevsko društvo Adrija je bilo ustanovljeno leta 1889 v hiši Jožka Žnidarja v Barkovljah v Trstu. Tam je bil tudi prvi sedež društva, ki si je nato priskrbelo lastni sedež v prostorih domačega Obrtnijskega društva. Prvi pevovodja zbora Adrija je bil Hrabroslav Ražem (1863-1908), po rodu iz Bazovice. Zbor Adrija se je v bistvu razvil iz cekvenega zbora, pevovodja Ražem je bil tudi organist. Ob glavni skrbi za zbor je vodstvo društva razvilo še drugo dejavnost, saj je prirejalo veselice, plesne venčke, pustne plese, izlete, srečolove ipd. Svojo desetletnico so Adrijaši proslavili 9. in 10. julija 1899. Takrat so razvili svoj društveni prapor. Po pevodju Ražmu so zbor do prve svetovne vojne vodili še Anton Grbec (1878-1906) in domačin Ferdinand Pertot , nato pa še Vladimir Premru (1880-1929). Pevsko društvo Adrija je svečano proslavilo tudi 25-letnico delovanja in sicer 7. junija 1914. Prva svetovna vojna je ohromila bogato delovanje društva, saj je marsikateri pevec moral služiti avstroogrsko vojsko. Po zaključku vojne je zbor najprej prevzel študent Franc Stipolšek, nato pa domači učitelj Viktor Čermelj (1899-1953). Leta 1920 je pevski zbor Adrija prevzel pevovodja, domačin in učitelj Milan Pertot (190-1967), ki je vodil Adrijaše vse do nasilnega razpusta društva v septembru 1927. Pred tem so se fašistične škvadre že izkazale svoje namene, ko so 12. decembra 1921 zažgali Narodni dom v Barkovljah. Ob pevskem zboru je v društvu Adrija nekaj let deloval tamburaški ansambel. Prav tako je bil uspešen dramski odsek. Skratka, septembra 1927 je bilo nasilno prekinjeno bogato slovensko kulturno delovanje v Barkovljah. Vse to je lahko oživelo šele po osvoboditvi v maju 1945. Milan Pahor