Družinsko življenje se spreminja, kar kaže predvsem na to, da se družine odmikajo od modernega modela nuklearne družine. V magistrskem delu sem se osredotočila na enostarševske družine. V preteklosti je bil glavni vzrok nastanka enostarševske družine smrt partnerja, danes pa prevladujejo ločitve in razveze zakonskih zvez, vedno več pa je tudi odločitev žensk, ki želijo otroke vzgajati same. Enostarševske družine so še vedno podvržene stigmatizaciji, saj odstopajo od družbeno zaželenega modela dvostarševske družine. Cilj in glavni namen magistrskega dela je ugotoviti, kako in če sploh življenje v enostarševski družini vpliva na vsakdanje življenje otrok. Za proučevanje tega se bom osredotočila na dve starostni skupini; na posameznike, ki so kot otroci živeli v enostarševski družini v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ter tiste, ki v taki družinski obliki živijo danes. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sem predstavila, kaj družina sploh je, kako je definirana in kaj je njena funkcija. V nadaljevanju sem se osredotočila na enostarševske družine in na življenje otrok v takem tipu družine. Empirični del je sestavljen iz odgovorov intervjuvancev, sledijo rezultati obeh starostnih skupin ter ugotovitve, ali obstajajo podobnosti in razlike življenja v takem tipu družine. Ugotovila sem, da se vsakdanje življenje otrok v enostarševski družini danes bistveno ne razlikuje od življenja v takem tipu družine v preteklosti. Razlika med generacijama se opazi pri opravljanju dela, starejša generacija izpostavlja stigmatizacijo v družbi zaradi življenja v enostarševski družini, izpostavijo tudi večjo finančno stisko v primerjavi z mlajšo generacijo.