izpis_h1_title_alt

The current discussion on Austrian family benefits - indicating a major dissensus on the interpretation of EU law
ID Balthasar, Alexander (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (575,88 KB)
MD5: F9FE168D5878A15863F1D2491EA187AF
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://cepar.fu.uni-lj.si/index.php/CEPAR/article/view/468 Povezava se odpre v novem oknu
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://cepar.fu.uni-lj.si/index.php/CEPAR/article/view/494 Povezava se odpre v novem oknu
Opis: Pristajalna stran s povzetki v slovenščini za celotno številko revije.

Izvleček
In early 2018, Austria amended its family benefits law by introducing 'indexation' according to the average living costs of the country where the child actually resides. What seems to be, at first sight, a flagrant breach of EU law (in particular of Article 7 of Regulation [EC] 883/2004) is, when looking deeper, much more complicated and might very well be only a symptom of deeply rooted differences in the interpretation of current, post-Lisbon Union law, (i) in particular with regard to the relationship between the traditional prohibition of "discrimination on grounds of nationality" (Article 18 TFEU, Article 21(2) CFR; the 'Leitmotiv' of the Treaties) and the "citizenship of the Union" (Article 9 second sentence TEU, Article 20(1), first and second sentence) on the one hand and the further role of the "nationality of a Member State" on the other, which shall, pursuant to Article 9 TEU, third sentence, as well as Article 20(1) TFEU, third sentence, not be replaced by the "citizenship of the Union", (ii) but also with regard to Article 352 TFEU, the scope of which is, most probably, much smaller than that of its predecessor, Article 308 TEC, (iii) and last but not least, with regard to a proper understanding of the principle of equal treatment, requiring not to treat alike factually different situations. Giving a full picture not only in abstract terms but demonstrating the relevance of the said differences on the concrete example of the interpretation of the above mentioned secondary legislation, the author aims at contributing to bridging gaps and, thus, fostering a better mutual understanding as a vital precondition for the future legal cohesion of the EU.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:family benefits, citizenship of the Union, nationality, principles of equal treatment/non-discrimination, rights of the child, principle of conferral, Treaties amendment clauses, assessment of validity of EU law
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2020
Št. strani:Str. 73-100
Številčenje:Vol. 18, no. 2
PID:20.500.12556/RUL-128647 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:35(497.4)
ISSN pri članku:2591-2240
DOI:10.17573/cepar.2020.2.04 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:67502339 Povezava se odpre v novem oknu
Opomba:
Povzetek v slov. na koncu publikacije, str. 200-201.
Datum objave v RUL:22.07.2021
Število ogledov:1146
Število prenosov:159
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Central European public administration review
Založnik:Fakulteta za upravo
ISSN:2591-2240
COBISS.SI-ID:293849600 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:30.10.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Aktualna razprava o družinskih prejemkih v Avstriji - pokazatelj pomembnega nesoglasja pri razlagi zakonodaje EU
Izvleček:
V začetku leta 2018 je Avstrija spremenila svoj zakon o družinskih prejemkih in uvedla indeksacijo s povprečnimi življenjskimi stroški države, v kateri otrok dejansko prebiva. Kar je na prvi pogled videti kot očitna kršitev zakonodaje EU (zlasti člena 7 Uredbe [ES] 883/2004), je, če pogledamo globlje, precej bolj zapleteno in bi lahko bilo zgolj simptom globoko zakoreninjenih razlik pri razlagi veljavne zakonodaje EU v času po Lizbonski pogodbi, (i) zlasti v zvezi z razmerjem med tradicionalno prepovedjo "diskriminacije na podlagi državljanstva" (18. člen PDEU, drugi odstavek 21. člena Listine EU o temeljnih pravicah; gre za rdečo nit ustanovitvenih pogodb) in "državljanstvom Unije" (drugi stavek 9. člena PEU, prvi in drugi stavek prvega odstavka 20. člena) na eni strani ter nadaljnjim pomenom "nacionalnega državljanstva" na drugi strani, ki ga v skladu s tretjim stavkom 9. člena PEU in tretjim stavkom prvega odstavka 20. člena PDEU ne nadomesti "državljanstvo Unije", (ii) pa tudi glede 352. člena PDEU, čigar področje uporabe je najverjetneje precej manjše od predhodnika, 308. člena PES, (iii) in nenazadnje glede pravilnega razumevanja načela enakega obravnavanja, ki zahteva, da se dejansko različne situacije ne obravnavajo enako. Avtor svojega pogleda ne poda zgolj abstraktno, temveč pomembnost omenjenih razlik utemeljuje na konkretnem primeru razlage navedene sekundarne zakonodaje, s čimer želi prispevati k premoščanju vrzeli in spodbujanju boljšega medsebojnega razumevanja kot bistvenega pogoja za prihodnjo pravno kohezijo EU.

Ključne besede:družinski prejemki, državljanstvo Unije, nacionalno državljanstvo, načeli enakega obravnavanja in nediskriminacije, otrokove pravice, načelo prenosa, spremembe ustanovitvenih pogodb, presoja veljavnosti zakonodaje EU

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj