Analiza 6 slovenskih dnevnikov (Delo, Dnevnik, Večer, Slovenske novice, Slovenec, Republika) od 13. do 20. novembra 1993 je pokazala, da novinarji v svojih sporočilih kršijo temeljno obveznost - resnično obveščanje javnosti. Netočno navajajo podatke, mnogih "dejstev" pred objavo ne preverijo, pogosto ne navajajo vira informacij. Paradigmatično kršenje 3. člena, ki zahteva ločevanje med poročilom o dejstvih in komentiranjem, ki je značilno za dnevnoinformativni tisk. Napačnih informacij uredništva novinarji praviloma ne popravljajo. Avtorica sumi, da novinarji pri zbiranju informacij uporabljajo nepoštena sredstva in da pogosto ne spoštujejo poslovnih skrivnosti, kar zlasti kažejo besedila "raziskovalnega novinarstva". Črne kronike so najpogostejši kršilci zahteve po varovanju človekove osebnosti in njegove intime. Novinarji tudi pogosto objavljajo napade in razžalitve, kar ni v skladu s kodeksom. Raziskava je pokazala, da novinarska besedila v dnevnikih mnogokrat kršijo novinarski kodeks, in sicer vseh njegovih 12 členov, kar kaže na neprofesionalni odnos do javnega obveščanja. V tem avtorica vidi manko družbenega okvira, ki bi s svojimi mehanizmi in političnoekonomskimi odnosi uravnaval novinarsko dejavnost tako, da bi ta upoštevala profesionalne norme.