logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Slovenija med Nemčijo in Italijo (1848-1968)

Avtor(ji):Janko Pleterski
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:2000
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2000, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Slovenija, Nemčija, Italija, mednarodni odnosi, zunanja politika, Slovenia, Germany, Italy, international relations, foreign policy
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Janko Pleterski je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2000_1.pdf
Velikost:3.69MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file222
Odpri
Prenesi
Opis
Prispevek je strnjen pogled na državne in transdržavne položaje, ki so jih doživeli Slovenci oz. Slovenija, razumevajoč sebe kot celoto. Sega od revolucijskega leta 1848, ko je bil postavljen slovenski državnopolitični program avtonomne Slovenije v njenem celotnem etničnem (jezikovnem) obsegu, prek meddržavnih delitev tega ozemlja v letih 1866, 1920, 1941, do pozicije republike Slovenije v okviru jugoslovanske socialistične federacije in določitve njenih meja z Italijo in potrditve tistih z Avstrijo v letih 1947 in 1955. Vloga Slovenije v okviru Jugoslavije je bila občutna pri postavljanju odnosov z Italijo in Avstrijo. V sklopu jugoslovanske politika je bila Slovenija že zgodaj zagovornik odpiranja državnih meja za promet ljudi in blaga in kmalu je postala tudi pogodbena nosilka pomembnih med-državnih regionalnih kooperacij s sosedi, a tudi z Zvezno republiko Nemčijo. Spričo liberalnejših razmer na mejah Slovenije, ko tu že več kot četrt stoletja ni bilo zidu, niti zdaleč podobnega berlinskemu, so dolgoletni živi stiki Slovenije in Slovencev s sosedi v preostoru med Italijo in Nemčijo pri tem imeli izjemno pomembno vlogo, tudi glede notranje demokratizacije.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1783
    • naslov
      • Slovenija med Nemčijo in Italijo (1848-1968)
      • Slovenia between Germany and Italy (1848-1968)
    • ustvarjalec
      • Janko Pleterski
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • Slovenija
      • Nemčija
      • Italija
      • mednarodni odnosi
      • zunanja politika
      • Slovenia
      • Germany
      • Italy
      • international relations
      • foreign policy
    • opis
      • The article presents a concise overview of the state and trans-state positions experienced in the past by the Slovenes after they had started to comprehend themselves as a whole, and by Slovenia as a state. The article was presented at a meeting at the "Villa Vigoni" study centre in Loveno di Menaggio, Italy, in June 1996, as one of the contributions in the discussion on the relations between the Slovenes, the Germans and the Italians. The article goes back to the revolutionary year of 1848, when the Slovene national and political programme for an autonomous Slovenia, based on the ethnic (linguistic) principle, was formed, and continues with the division of its territory between different countries in the years 1866, 1920 and 1941. The author also defines the position of the Republic of Slovenia within the Yugoslav socialist federal state, and deals with the formation of its borders with Italy and the confirmation of its borders with Austria in 1947 and 1955. Slovenia played a particularly important role within Yugoslavia in establishing relations with Italy and Austria. Within the framework of Yugoslav politics, Slovenia was, already at an early date, an advocate of opening the country's borders in order to facilitate traffic between it and its neighbouring countries in the form of people crossing the borders and the exchange of goods. Very soon, Slovenia was also able to conclude contracts on important international regional forms of cooperation with neighbours, as well as with the Federal Republic of Germany. The fact that the borders of Slovenia were open so early in the after-war period was an international determinant of utmost importance - also for the free flow of culture and ideas. Thus, the more liberal conditions on the borders of Slovenia (for more than a quarter of a century there was no wall on its borders, and conditions were not even comparable to those along, for example, the Berlin Wall), also enabled an inner democratisation to take place. The long-standing and lively contacts of the country and its inhabitants with its neighbours in the area between Italy and Germany were of paramount importance for its development.
      • Prispevek je strnjen pogled na državne in transdržavne položaje, ki so jih doživeli Slovenci oz. Slovenija, razumevajoč sebe kot celoto. Sega od revolucijskega leta 1848, ko je bil postavljen slovenski državnopolitični program avtonomne Slovenije v njenem celotnem etničnem (jezikovnem) obsegu, prek meddržavnih delitev tega ozemlja v letih 1866, 1920, 1941, do pozicije republike Slovenije v okviru jugoslovanske socialistične federacije in določitve njenih meja z Italijo in potrditve tistih z Avstrijo v letih 1947 in 1955. Vloga Slovenije v okviru Jugoslavije je bila občutna pri postavljanju odnosov z Italijo in Avstrijo. V sklopu jugoslovanske politika je bila Slovenija že zgodaj zagovornik odpiranja državnih meja za promet ljudi in blaga in kmalu je postala tudi pogodbena nosilka pomembnih med-državnih regionalnih kooperacij s sosedi, a tudi z Zvezno republiko Nemčijo. Spričo liberalnejših razmer na mejah Slovenije, ko tu že več kot četrt stoletja ni bilo zidu, niti zdaleč podobnega berlinskemu, so dolgoletni živi stiki Slovenije in Slovencev s sosedi v preostoru med Italijo in Nemčijo pri tem imeli izjemno pomembno vlogo, tudi glede notranje demokratizacije.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2000
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd