Sistem ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil je bil ideološki mehanizem, ki je s kultnimi obrazci prikrival zločine in neuspehe Komunistične partije/Zveze komunistov Slovenije/Jugoslavije. Konec 2. svetovne vojne ne pomeni osvoboditve, ampak nadaljevanje boljševistične agresije (razredno, etnično, versko, kulturno »čiščenje«). V maju in juniju 1945 so pomorili več kot en odstotek prebivalstva Slovenije. Pod geslom bratstva in enotnosti pride do rasistične delitve živih in mrtvih, enopartijske diktature in kršenja temeljnih človekovih pravic. Brez pravice do groba in spomina je ostala skoraj polovica od okoli 90.000 smrtnih žrtev vojne in revolucije. Vlogo boga prevzame diktator Josip Broz Tito. Zgrajena je bila nova simbolna krajina. Neodvisna Republika Slovenija je po letu 1991 sprejela številne ukrepe za preseganje bremen preteklosti, zakonski in drugi ukrepi pa so predmet intenzivnih javnih, političnih in strokovnih razprav.