logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Knezonadškof Frančišek Borgia Sedej in primorski Slovenci po prvi svetovni vojni


Soavtor(ji):Peter Štih (odg. ur.)
Leto:2001
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Milica Kacin Wohinz je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ZC_1_-_2001.pdf
Velikost:793.97KB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Avtorica na osnovi italijanskih arhivskih virov ugotavlja odnos italijanskih fašističnih oblasti do goriškega nadškofa Sedeja, ki so ga po priključitvi Julijske krajine k Italiji želele nadomestiti s škofom italijanske narodnosti. Očitali so mu “avstrijakantstvo” in “antiitalijanstvo”, ker je, tudi iz verskih motivov, ščitil nacionalne pravice vernikov do uporabe materinega jezika v cerkvenih opravilih s čimer je, s svojo duhovščino, oviral režimsko politiko raznarodovanja slovenske in hrvaške manjšine. Sveti sedež je do konkordata z italijansko državo, 1929. leta, vsestransko lojalnega in vdanega nadškofa Sedeja branil, tako da je Sedej odstopil šele mesec dni pred smrtjo, oktobra 1931.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/5369
    • naslov
      • Knezonadškof Frančišek Borgia Sedej in primorski Slovenci po prvi svetovni vojni
      • Prince Bishop Frančišek Borgia Sedej and Slovenes from the Littoral Part of Slovenia after WWI
    • ustvarjalec
      • Milica Kacin Wohinz
    • soavtor
      • Peter Štih (odg. ur.)
    • predmet
      • Primorska
      • Italija
      • goriškega nadškofa Sedeja
    • opis
      • On the basis of Italian archival sources the author analyzes the attitude of Italian Faschist authorities toward Gorica Archbishop Sedej, whom they wanted to replace with an Italian bishop after the annexation of Giulia to Italy. Since he protected the national rights of believers and used their mother’s tongue in church services, therefore obstructing the regime policy to denationalize the Slovene and the Croatian minorities, he was accused of being a supporter of Austria and against Italy. Since the Holy Seat was defending its utterly loyal and spirited archbishop until the concordat with the Italian state in 1929, that Sedej resigned only a month before his death in October 1931.
      • Avtorica na osnovi italijanskih arhivskih virov ugotavlja odnos italijanskih fašističnih oblasti do goriškega nadškofa Sedeja, ki so ga po priključitvi Julijske krajine k Italiji želele nadomestiti s škofom italijanske narodnosti. Očitali so mu “avstrijakantstvo” in “antiitalijanstvo”, ker je, tudi iz verskih motivov, ščitil nacionalne pravice vernikov do uporabe materinega jezika v cerkvenih opravilih s čimer je, s svojo duhovščino, oviral režimsko politiko raznarodovanja slovenske in hrvaške manjšine. Sveti sedež je do konkordata z italijansko državo, 1929. leta, vsestransko lojalnega in vdanega nadškofa Sedeja branil, tako da je Sedej odstopil šele mesec dni pred smrtjo, oktobra 1931.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2001
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd